Datum 1.11. mogoče pusti malo čuden priokus vendar, če greš na Nanos in je kristalno jasen dan, te to prav nič ne moti.
Kot vedno, če se ne bi malo nahecali na avtocesti z 'izvozi gor, izvozi dol' ne bi bili mi. Važno, da se ne vozi v vzvratno, pa je že dobro. Ko med kravami najdemo pravo startno lokacijo, takoj hrabro izberemo 'ta strmo' pot, "kaj če tu nam".
Naš miš maš
Oprema, popolna: jakne, majice, rezervne majice, fotoaparat, 3 objektivi, kape, za jest za pit kot da bi šli na Everest, na koncu se pa vedno izkaže: Ješ malo, spiješ malo, na vrhu si preoblečeš kratko majico in vso ostalo kramo nosiš za lepše videt in za ravnat hrbtenico. Je pa tudi res, da v tem času temperature zelo nihajo. Včasih moraš bit skoraj vremenar, da zadeneš kako se obleči za v hribe.
Na poti
Blackie
Strada senza fine
Desno
Blackie
Wrong way
Mi
Mi, foto: naključni mimoidoči
Samo tisti, ki hrabro rečejo: "Po tej poti je samo 50 minut do vrha.", bi lahko upoštevali, da nekateri ne tečemo vsako nedeljo na en hrib kot oni in da to lahko traja malo dlje.
Oppa, oppa, pa so me zbori zaposlili, da jih malo pofotkam.
Moram priznat, da sem imel kako težavo pri tem delu. Da je v dvoranah švoh luč, to je jasno. Da nimam še flasha, mi tudi ne pomaga. Da se Alpha pri visokih ISO vrednosti spremeni v generator šuma... To so tipični izgovori amaterjev, ko iščejo kao razloge za nakup boljše opreme.
No kljub vsemu je uspelo zamrznit nekaj trenutkov.
Vidim, da je adrenalin vedno prisoten pred nastopi pa tudi, če si jih imel na stotine. Meni je nastopanje zelo mukotrpno, zato se temu rajši izogibam.
Slavnik
Glede na to, da sem bolj rocker, mi je bilo poslušanje zborov sproščujoče. Slavnik, Hrušiški fanti, in kvartet Zlatice so dobro odpeli, pa tudi če bi kater fušal, sem bil preveč zaposlen s fotkanjem.
Hrušiški fanti
Omenit moram tudi zborovodjo Slavnika. Kdo bi si mislil, da ena punca postroji celo grupo možakov. Ni kaj, komanda je komanda :D