Glede na to, da sem bolj ali manj navajen na Ljubljano zgleda Zagreb občutno večji. Ne vem kako se vlakci(tramvaji) ženejo v avtomobilskem prometu, očitno preprosto ker vse funkcionira brez nesreč. Še vedno so mi tramvaji bolj sprejemljivi, kot angleška vožnja po levem pasu.
Zaradi neobetavnega vremena je bil Jarun prazen, vendar pripoved kolegice o njenih veslaških treningih in poletnem družabnem vzdušju, dajo kraju čisto drugačno sliko.
Doživel sem prvo vožnjo s tramvajem in to na črno(brez karte), kolegica pravi, da ne potrebuješ, študenti naj bi se vozili zastonj. (pozabimo detajl, da nisem 2 leti več študent)
Ko sva s kolegom čakala najine geologinje, da opravijo njun posel, sva šla v Mercator kot da nebi bilo lokalnih trgovin. Med iskanjem kompatibilne pijače s sendvičem sva zagledala tole: Sok na slamico "Pingo"
Od navdušenja in nostalgije sva takoj kupila nekaj vzorcev.
Pojemo malico spijemo in odvržemo embalažo...
Šele na poti domov, ko je kolegica na avtocesti med vožnjo hotela počit prazen sok
ob streho Twinga, sva se spomnila zakaj so bili ti sokci tako zaninivi.
Zaradi "POK-a" vendar.
Ko se postaraš, pozabiš vse najboljše trike in neumnosti iz otroštva, ehhh.
Ogled mesta v enem dnevu je precej optimističen, saj je preveč zanimivih kotičkov. Po tem obisku sem približno začutil utrip mesta in bil prijetno presenečen. Še se vrnem...
Ni komentarjev:
Objavite komentar