Začnemo s prvim naključjem, imeli smo istega vodiča kot na bordanju v Risoulu.
Odpujsali smo v Firenze in pod vodstvom vodiča smo v pol ure pregledali vse možne znamenitosti v stilu ropanja banke. (Prideš, izprazniš blagajno in greš -> pridemo, pogledamo, pofotkamo in zbežimo v Hostel Plus)
Hostel nas je prijetno presenetil, predvidevam, da je bil pred kratkim prenovljen. Vse je bilo v najlepšem redu, edino kar je bodlo v oči, je bila bleščeča pinki barva zidov v celem nadstropju s sobami vred. Prvo nadstropje so namenili le za Plus Girls.
Naslednji dan so že sledili intenzivni ogledi. Morem priznat Italijani so lahko zelo ponosni na njihove prednike, saj so jim zapustili super bogato kulturno dediščino, ki jo lahko zdaj s pridom prodajajo turistom.
Celega je naredil popolnega le nekje se mu je zalomilo.
Sbandieratori- zastavniki v Sieni
V Firenzah
Tipična pomašna FB fotka za na profil
Seveda po peti super cerkvi ti že postanejo vse enake in bolj kot slikat fontane in turne sem opazil, da so mi mnogo bolj zanimive zgodbe domačinov...
Najbolj me je prevzela zgodba Anne Lise, ki nam je predstavila njen nov navdih, vinarstvo. Malo smo se predstavljali in uvajali nakar, se predstavi v briljantni angleščini, kar je za Italijane zelo neobičajno. Takoj sem posumil da je nekaj v ozadju. Gre za žensko rojeno v Chicagu, ki se je kasneje pri 6ih letih preselila v Italijo.
Med razkazovanjem njenega ex-samostana, nam je povedala, da je katolik in da ima tudi svojo cerkev.
To zveni nekako tako:" Katere veroizpovedi si?"
"Katolik, doma imamo svojo cerkev."
Njene pripovedi so bile zelo prijetne za poslušat, ker to počne z dušo in s strastjo do vinarstva. Omenila je, da pridela za okoli 5000 steklenic svojega vina. Vse prodaja brez marketinga ali oglaševanja...
Na kar je sledila pokušina vina iz za prigrizek zanimiv sirček "pecorino". Poskusili smo 3 vinčka med njimi me je najbolj prepričal prav njen t.i. Martin del nero.
Šli smo na degustacijo vina, na koncu pa smo se zaljubili v pokrajino...
Seveda kar je lepo traja malo in že smo nadaljevali v poznanem stilu na ostale ogledne točke.
Foto: Mateja
Živi kipci
Ponte vechio
Ključavnice za večmo ljubezen in tabla z opozorilom: "Ne zaklepaj ključavnic 160€ globe"
Navdih so baje dobili po nekem filmu, kjer sta si glavna junaka obljubila večno ljubezen in zaklenila ključavnico za nek spomenik...
San Gimignano srednjeveški Manhattan in Twin Towers,
V tistem času so si plemiči v znak moči gradili stolpe za razkazovanje njihove moči
Foto: Mateja
Naši sosedi slovijo po dobri hrani in kot izumitelji pizze, vendar tega nekako nisem zaznal.
Pizza za 8€ zgleda premera cca 20cm, 4mm nevzhajanega, kot hrast trdega testa, malo mozzarelle, pršuta in rukole (pizza Eugenio), pa bodi sit, če ti uspe.
Imajo tudi pizzo, ki je v bistvu samo mezga namazana na suho testo in 4 koščki česna... zraven imaš vodo za 3€ ali veliko pivo za 6€, če imaš srečo Coperto (pogrinjek za samo 1€/osebo, seveda je lahko tudi precej več).
Predvidevam, da je mogoče dobro jest, samo ne v mestih in ne za 15€...
Na poti domov smo se zataknili še v Bologni, kjer smo za super ceno še najboljše jedli kaj drugega kot "Tagliatelle alla bolognese". Zraven smo imeli prijetno družbo živahnega 75 letnika, ki nam je pripovedoval zanimive zgodbice o njegovih šoferskih dogodivščinah, med drugim tudi o skokih čez plot pri 60ih... (če bom tako žilav pri 75 bom lahko super srečen)
Nikoli star - za vedno mlad
Pokrajina me je tako prevzela, da bom moral obvezno ponovit izlet, vendar v lastni režiji, saj bi rad v miru obredel tiste čudovite, romantične gričke.
