nedelja, 11. april 2010

Naj bo štrom II

Po mojih prvotnih teorijah o zaroti izhodne stopnje bolhaškega ojačevalčka, sem moral dokaj hitro spremenit mnenje, ko sem mu zamenjal vse tri glavne čipe.
Kljub temu, da ima vezje cel kup elementov so le 3 elementi aktivni (polprevodniki), 2 dvojna ojačevalnika za predojačevalni del in TDA 2030 za izhodno stopnjo(in zraven še za polno vrečko rum kokos kroglic, uporov in kondenzatorjev). Poleg naštetega sta prisotni še dve diodi, da porežeta sinusni signal in ga spremenita v pravokotnega tako dobimo t.i. fuzz efekt s katerim lahko začnemo s težkim žaganjem.

Fotka ukradena s http://stereophile.com/

Po teh poskusih sem se moral bolj temeljito spustit v povezave in prevezave na kar sem ugotovil, da ojačevalcu manjka nekaj konektorjev na prednji plošči, kar je za ojačevalec iz bolšjaka čisto normalno.
To me je vodilo do rešitve uganke, največji problemi imajo najmanjše rešitve, v mojem primeru najkrajše. Ker je manjkal konektor na čelni plošči ni bilo elementa, ki bi ustvaril povratno vezavo kitarskega signala nazaj na vhod izhodne stopnje. Tako je bila za popravilo dovolj 1cm doga žička za prevezavo signala na vhod.

Še vedno ne verjamem glasnosti, ki jo sprošča 20W ojačevalec, če ga naviješ na maksimum, je definitivno preglasen za sobno uporabo. Zvok je čist, malo omrežnih motenj se sliši le, če povečamo "distortion".
Če povzamem, lahko z gotovostjo potrdim, da je bil ojačevalček vreden nakupa.

Ni komentarjev: